Dvanajst kilometrov dolga cesta na Mangartsko sedlo velja za najviše ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji. Njen povprečni naklon znaša dobrih devet odstotkov. Visokogorsko cesto številne svetovne kolesarske revije uvrščajo med bisere kolesarskih vzponov, saj pelje visoko med vrhove Julijcev. Edinstven je tudi rastlinski, živalski in kamninski svet mangartskih pobočij. V poletni sezoni je cesta, ki so jo leta 1938 zgradili Italijani, precej obremenjena. Letno se po njej lahko prepelje tudi do 20.000 vozil, v konici sezone pa sedlo dnevno obišče tudi do 450 avtomobilov.
Naravovarstveni vidik
Po mnogih letih po skalnem podoru je postalo jasno, da gradnja nadomestne trase na vrh mangartske ceste z naravovarstvenega vidika ni sprejemljiva. Zavod za varstvo narave je podal negativno naravovarstveno mnenje na predvideno traso. Rešitev bi negativno vplivala na varovane vrste in habitatne tipe, razširitev obstoječe dovozne ceste do koče pa nepovratno prizadela nekatere naravovarstveno pomembne in zelo redke rastlinske združbe in uničila rastišča.
Cesta je državna, zato je bilo pri projektu potrebno usklajeno sodelovanje med predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, predstavniki Javnega zavoda TNP ter Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) ter lokalne skupnosti. Rešitev so našli v zagotovitvi dodatnih parkirnih mest pred podorom ter v prilagoditvi prometnega režima. Posegi v naravno okolje so bili tako minimalni in neškodljivi.
Kot so zapisali pri naročniku, Direkciji RS za infrastrukturo, je bil razlog za uvedbo spremenjenega prometnega režima predvsem v zagotavljanju prometne varnosti in manjšem obremenjevanju Mangartskega sedla z individualnim motornim prometom. Ob stalno naraščajočem prometu je bila že presežena nosilna zmogljivost visokogorskega okolja, prav tako ni bilo več mogoče zagotavljati ustrezne varnosti. Cesta je namreč strma in ozka ter vodi skozi številne predore in čez prepadna pobočja.
Parkirni sistem z avtomatskimi zapornicami
Julija 2020 smo tako v sodelovanju z naročnikom pri Mangartski planini vgradili parkirni sistem z avtomatskimi zapornicami s števcem prometa. Ko zapornico prevozi 90 vozil, v tem številu so všteti tudi motoristi, se do sprostitve parkirnih mest zapornica ne bo več odprla, dokler se v dolino ne bo vrnilo vsaj eno od vozil. Za kolesarje pa je bil nameščen poseben prehod ob zapornici.
Za vožnjo po cesti je treba plačati ekološko takso, ki je namenjena za trajnostne naložbe v kraju. Nov parkirni sistem voznikom omogoča plačilo takse iz vozila, s plačilno kartico preko POS terminala na izhodu. Pri odcepu ceste pri Mlinču pa je nameščen O zasedenosti parkirnih mest obiskovalce obvešča digitalni prikazovalnik zasedenosti parkirnih mest, ki je nameščen pri odcepu ceste pri Mlinču.
Parkirni sistem je preko API vmesnikov povezan z nacionalnim centrom za upravljanje prometa NCUP v Dragomlju in upravljalcu omogoča oddaljeno odpiranje zapornic, upravljanje s parkirnim sistemom, spremembo stanja zasedenosti in napisov na semaforju.
Stanje zasedenosti in odprtosti ceste je vidno tudi na spletni strani prometno-informacijskega centra za državne ceste – www.promet.si.
Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Izvajalec: Palisada sistemi d.o.o.
