Dvanajst kilometrov dolga cesta na Mangartsko sedlo velja za najviše ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji. Njen povprečni naklon znaša dobrih devet odstotkov. Visokogorsko cesto številne svetovne kolesarske revije uvrščajo med bisere kolesarskih vzponov, saj pelje visoko med vrhove Julijcev. Edinstven je tudi rastlinski, živalski in kamninski svet mangartskih pobočij. V poletni sezoni je cesta, ki so jo leta 1938 zgradili Italijani, precej obremenjena. Letno se po njej lahko prepelje tudi do 20.000 vozil, v konici sezone pa sedlo dnevno obišče tudi do 450 avtomobilov.
Naravovarstveni vidik
Po skalnem podoru je postalo jasno, da gradnja nadomestne trase na vrh mangartske ceste z naravovarstvenega vidika ni sprejemljiva. Zavod za varstvo narave je podal negativno naravovarstveno mnenje na predvideno traso. Rešitev bi negativno vplivala na varovane vrste in habitatne tipe, razširitev obstoječe dovozne ceste do koče pa nepovratno prizadela nekatere naravovarstveno pomembne in zelo redke rastlinske združbe in uničila rastišča.
Cesta je državna, zato je bilo pri projektu potrebno usklajeno sodelovanje med predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo, predstavniki Javnega zavoda TNP ter Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) ter lokalne skupnosti. Rešitev so našli v zagotovitvi dodatnih parkirnih mest (pred podorom) in v prilagoditvi prometnega režima. Posegi v naravno okolje so bili tako minimalni in neškodljivi.
Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, je bil spremenjeni prometni režim uveden predvsem zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti in zmanjšanja obremenjenosti Mangartskega sedla z individualnim motornim prometom.
Ob stalnem naraščanju števila obiskovalcev je bila že presežena nosilna zmogljivost občutljivega visokogorskega okolja, hkrati pa ni bilo več mogoče zagotoviti ustrezne varnosti za vse udeležence v prometu. Cesta na Mangartsko sedlo je namreč ozka in strma, speljana skozi več predorov ter poteka ob izpostavljenih in prepadnih pobočjih.
Parkirni sistem z avtomatskimi zapornicami
Julija 2020 smo v sodelovanju z naročnikom pri Mangartski planini vzpostavili sodoben parkirni sistem z avtomatskimi zapornicami in števcem prometa. Sistem omogoča natančno upravljanje števila vozil na območju – ko število vozil (vključno z motoristi) doseže 90, se zapornica samodejno zapre in ostane zaprta, dokler se v dolino ne vrne vsaj eno vozilo. Za kolesarje je ob zapornici urejen poseben prehod.
Za vožnjo po cesti je treba plačati ekološko takso, ki je namenjena za trajnostne naložbe v lokalno okolje. Nov parkirni sistem voznikom omogoča plačilo takse neposredno iz vozila, in sicer z uporabo plačilne kartice prek POS terminala ob izhodu. Za boljšo informiranost obiskovalcev je pri odcepu ceste pri Mlinču nameščen digitalni prikazovalnik zasedenosti parkirnih mest, ki sproti obvešča o razpoložljivosti prostih mest na planini.
Parkirni sistem je preko API vmesnikov povezan z Nacionalnim centrom za upravljanje prometa NCUP v Dragomlju, kar upravljavcu omogoča oddaljeno upravljanje zapornic, spremembo stanja zasedenosti in napisov na semaforju.
Aktualno stanje zasedenosti in odprtosti Mangartske ceste je na voljo tudi na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste: www.promet.si.
Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Izvajalec: Palisada sistemi d.o.o.
